Pediatrična pulmologija in alergologija | Dora Jeler, dr. med.

Astma je pogosta kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Zaradi stalnega vnetja so dihalne poti preobčutljive in pretirano reagirajo na številne  dražljaje (sprožilce) kot so npr. virusne okužbe dihal, mrzel, suh zrak, cigaretni dim, napor.
Ob stiku s sprožilci sluznica dihal oteče, sluznične žleze izločajo več sluzi, gladko mišičje dihalnih poti se skrči, bolnik pa to občuti kot oteženo dihanje ali dušenje.

 

Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, saj jo ima vsak deseti otrok in vsak dvajseti odrasli. Njeno pojavljanje še narašča, tako v svetu kot tudi pri nas. Posebej narašča incidenca astme pri otrocih do 4. leta starosti.

Za razvoj astme je večinoma potrebna dedna predispozicija (nagnjenost), od dejavnikov okolja pa je odvisno ali se bo predispozicija izrazila ali ne (ali se bo astma razvila ali ne). Najpogostejši dejavnik okolja, ki vpliva na to, ali se bo astma razvila ali ne je alergija (na pršico v prahu, na živalsko dlako, pelode trav). Včasih astmo sproži virusna okužba, včasih pa vzroka nastanka astme ne ugotovimo.
Zaradi vnetja so dihalne poti pri pacientih z astmo bolj občutljiva na najrazličnejše dražljaje, ki jim pravimo sprožilci. Ob stiku z njimi sluznica dihalnih poti oteče in se zato zadebeli, žleze v sluznici izločajo večjo količino sluzi, gladko mišičje dihalnih poti se skrči. Zato je otežen pretok zraka v pljučih, kar se kaže stežkim dihanjem, piskanjem v pljučih, tiščanjem v prsih ter dražečim kašljem. Sprožilci poslabšanja astme so alergeni,virusi, cigaretni dim, onesnažen zrak, nekatera zdravila ter mrzel zrak in napor. Pomembno je, da vsak pacient zase pozna sprožilce poslabšanja astme in, da se jim izogiba.

Astme se ne da pozdraviti, z zdravili pa lahko vnetje v dihalnih poteh tako omilimo, da bolniki lahko živijo povsem normalno življenje brez znakov bolezni in brez omejitev.

Za zdravljenje astme obstajajo učinkovita zdravila. Astmo zdravimo z dvema vrstama zdravil: protivnetna zdravila in bronhodilatatorji. Le blago astmo zdravimo le ob poslabšanjih z bronhobilatatorji. Večinoma zdravimo bolnike z zdravili v obliki pršil. Protivnetna zdravila mora bolnik z astmo prejemati redno. Z njimi umirimo ali omilimo vnetje v dihalnih poteh, ki je krivo za simptome astme. To so preventivna zdravila, z njimi preprečujemo, da bi se astma poslabšala. Bolniki morajo zdravila vdihavati vsak dan, ponavadi dvakrat dnevno.

Ob poslabšanjih astme pa mora bolnik čimprej-ob prvih znakih poslabšanja začeti vdihovati zdravila za širjenje dihalnih poti.
Pri zdravljenju astme je zelo pomembno, da bolnik pozna svojo bolezen, da redno inhalira predpisana zdravila in ustrezno ukrepa ob poslabšanjih.
Poleg rednega zdravljenja pa je še posebej pomembno, da je bolnik čim bolj fizično aktiven, saj dobro zdravljena astma ni ovira športno udejstvovanje.